Pri mačkah se pojavljata dve obolenji, ki jih pogosto imenujemo kar mačji aids. Prva je mačja levkoza – FeLV, ki je na žalost kar pogosto obolenje naših muc. Prenaša se z ugriznimi ranami, s slino pri medsebojnem umivanju, pri hranjenju iz istih posodic in s parjenjem. Mladiči okuženih mačk se pogosto skotijo okuženi. Večina okuženih živali pogine v treh letih po okužbi. Obolele muce so slabokrvne, zaradi slabega obrambnega mehanizma so dovzetne za številne druge okužbe. Obolenje ugotovimo s hitrim testom krvi. Proti temu obolenju je mogoče muco s pravočasnim cepljenjem zaščititi. Drugo obolenje je virus mačjega imunskega deficita – FIV, ki se prenaša z ugriznimi ranami, okuženi so predvsem nekastrirani samci. Mačke in kastrirani samci se skoraj ne pretepajo in redkeje obolevajo, obolele živali so zaradi oslabelega obrambnega mehanizma dovzetne za številne okužbe in stalno zbolevajo. S pravočasnim, a pogostim zdravljenjem lahko dolgo živijo. Obolenje potrdimo s hitrim krvnim testom, cepljenja pa ni.
