Ameriški buldog, močan, velik, aktiven, samozavesten pes, izjemno zvest svojemu lastniku, z veselim značajem. Lahko bi ga poimenovali kar »srečen pes«.
Rad ima družbo drugih psov in ljudi. Ker ima nekoliko prisrčno »klovenski« karakter, človeka prav velikokrat spravi v dobro voljo in smeh. Z otroci je potrpežljiv, saj je po naravi tudi zelo igriva pasma tako, da je primeren tudi za družine z otroki. Vsekakor je kot tudi pri ostalih psih, zelo pomembna socializacija psa in priporočljiv je za nekoliko bolj izkušene lastnike torej za ljudi, ki imajo predhodne izkušnje s psi in nikakor ne za začetnike.
Vsekakor je, kot tudi pri ostalih psih, zelo pomembna socializacija.
Za tiste manj izkušene, sogovornica Lea Salmič, vzrediteljica in predsednica Slovenskega kluba za ameriške buldoge predlaga, da si izberejo samico. »Te so načeloma bolj predane, manjše in s tem lažje fizično obvladljive, ter manj svojeglave. No, ne glede na spol, pa je potrebna vztrajnost in doslednost, ker so včasih zelo trmasti in hočejo uveljaviti svoj prav, temu bi lahko tudi rekli »jeklena« volja buldogov», dodaja Lea.
Slovenski klub za ameriške buldoge
Slovenski klub za ameriške buldoge je bil ustanovljen 2007, ustanovitelja sta bila Marjana in Enriko Skokić, ki sta pasmo leta 2003 pripeljala v Slovenijo in z vzrejo vrhunskih psov začela zgodovino ameriškega buldoga v Sloveniji. Njegov prednik je starodavni buldog iz 17. stoletja. Takrat so pasmo uporabljali za pasje borbe, borbe z biki in kasneje za čuvanje posestev, kmetij, živine ter tudi za lov na medvede. Po 2. svetovni vojni je bila pasma na robu izumrtja, nato sta v 70. letih prejšnjega stoletja, Američana John D.Johnson in Alan Scott začela z selektivno vzrejo dveh različnih tipov pasme in s tem vzredila modernega ameriškega buldoga.
Prva linija se imenuje po gospodu Johnsonu, tudi klasičen ali “bully” tip mu pravimo. Psi te linije so večji, močnejši, z bolj okroglo glavo in krajšim gobcem. Linija Scott, drugo ime je tudi standardni ali “perfomance” tip, pa je manjša, bolj atletske postave in ima daljši gobec. Največ ameriških buldogov na svetu pa je hibridov, se pravi mešanih iz teh dveh linij. »Sicer obstaja še nekaj linij, vendar v zelo majhnem številu, « dodaja Lea. Ravno zaradi velikega razpona pasemskega standarda, FCI pasme ne priznava. S klubom pa bi radi dosegli čim manjšo raznolikost med pasmo, kvalitetne pse v Sloveniji in jo obširneje predstavili tistim, ki jo še ne poznajo.
Šolanje in socializacija
Pri tej pasmi, kot pa tudi pri večini ostalih, je socializacija ključna za uspešno sobivanje s človekom in z drugimi psi. Lea Salmič zato priporoča obisk pasje šole, četudi se skrbnikom zdi, da imajo dovolj znanja, da sami izšolajo psa. Poleg tega je z njimi prijetno delati, saj radi sodelujejo, sploh v zameno za kakšen priboljšek. So zelo učljivi, zato s pravo voljo in zadostnim znanjem, ameriškega buldoga brez težav lepo vzgojimo. Tudi sam temperament se z zgodnjim šolanjem lahko pravilno izoblikuje, v kolikor dobite mladiča nagnjenega k dominantnemu vedenju. Je pa vse skupaj veliko lažje, če ima skrbnika, ki je enako, ali še bolj samozavesten in dosleden.
So zelo učljivi, zato s pravo voljo in zadostnim znanjem, ameriškega buldoga brez težav lepo vzgojimo.
Videz
Ameriški buldog je močne, mišičaste konstitucije, širokih ramen in prsi, s 30 – 40% bele barve, kombinirane s svetlo rjavo, rdečo, temno rjavo in tigrasto. Čista črna barva ni dovoljena.
Nega
Nega je preprosta in nezahtevna. Dlaka je kratka in mehka, da ostane lepa in bleščeča je potrebno krtačenje enkrat tedensko, v obdobju menjave dlake pa lahko tudi vsakodnevno. Malo več skrbnosti zahtevajo gube, ki jih je potrebno pri nekaterih posameznikih čistiti oz. obrisati vsak dan, odvisno koliko so izrazite. Kopanje in čiščenje ušes samo po potrebi, kremplje pa si večinoma zbrusijo sami, s hojo po trdih površinah, saj so to zelo veliki in težki psi. Zaradi »požrešnosti«, so lahko nagnjeni k debelosti, zato jim je nujno potrebno odmerjati količino hrane in nikakor ne pustiti, da pojedo, kolikor želijo.
Zdravje
Pasma ameriški buldog naj ne bi imela veliko dispozicij, saj je to relativno mlada pasma. Drži pa, da so vedno bolj »popularni« zato je pomembno izbrati preverjene vzreditelje, saj je tako manj možnosti za kakšne genetsko pogojene zdravstvene težave. Ker je to velika in dokaj težka pasma, je možnost težav s sklepi, displazije kolkov ali komolcev, možne so tudi težave s hrbtenico. Zaradi velikih oči je možna uvihanost vek, navznoter ali navzven, dominanca bele barve dlake pa lahko povzroči težave s kožo ali alergije, tudi gluhost. »Po mojih izkušnjah, so takšne težave res redke« pravi Lea in poudari: »to je brahiocefalična oz. kratkogobčna pasma, zato je potrebna večja pazljivost v toplejših dneh, saj se lahko hitreje pregrejejo«.
Življenjska doba ameriškega buldoga je nekje od 10 do 12 let, nekateri živijo tudi dlje.
Avtorica: Suzana Moro