Angleški seter sodi med najstarejše pasme, čeprav ji ni lahko določiti vseh zgodovinskih razvojih faz. Med aristokratske pasme sodi po izvoru, tudi med najboljše ptičarje v svojem lovskem obdobju, dandanes pa je predvsem družinski pes.
Pasmo so leta 2012 zaradi upada zanimanja za pasmo uvrstili med ogrožene, v Veliki Britaniji so našteli samo še 234 mladičev. Podobna usoda se je godila tudi v ZDA, vendar jim je tam pasmo uspelo dvigniti in uvrstiti med sto najbolj priljubljenih.
Angleški seter je danes najbolj priljubljen v Italiji, kjer ga še vedno znajo uporabljati lovci, pa tudi na športnih lovskih preizkušnjah je zelo uspešen. Je pa tudi v Italiji opazen upad.
Povprečno predstavniki te pasme živijo so 11 – 12 let, prav nič redki pa niso primerki, ki dočakajo 13 ali celo 15 let. ”Angleški seter je tako lep in prijeten družinski pes, da trenutka kriza gotovo ne pomeni tudi usodnega padca,” je v naši reviji zapisal poznavalec Tone Hočevar.
Foto: michellegraber /Pixabay
Mnenje poznavalke: Marjetka Schneider (psarna Joy of Rob Roy)
Zakaj angleški seter?
S svojo svileno dlako in čudovitim značajem so setri že od nekdaj moja velika ljubezen. Imela sem že irsko seterko Bibo, nato gordonko Zono, sedaj pa angleško seterko Poppy.
Odlike in slabosti?
Angleški seter obožuje svoje ljudi, zna se celo nasmehniti in svojemu človeku celo v spanju prijazno pomahati z repkom. Kot vrlino štejem tudi to, da ne laja veliko, kar hkrati pomeni, da pač ni rojen za čuvaja. Ni kdove kako navdušen jedec in, ko je sit, ne prosjači pri mizi. Rad pa ob večerih s svojim človekom deli kavč. Kakšnih posebnih slabosti pa po mojih izkušnjah nima.
Značaj?
Je prisrčen, privržen, živahen, vse življenje igriv, predvsem dozori šele okoli tretjega leta starosti. Navezan je na svoje ljudi, ki jih po navadi razlikuje tudi po imenu. Do otrok in tujcev je ljubezniv, a ne vsiljiv. Če začuti, da je naletel na človeka, ki psov ne mara ali se jih boji, to začuti in obstane ob skrbniku. Med psi ima svoje prijatelje, do neznancev pa je previden in nikoli napadalen. Ima razvit lovski nagon. Naučiti ga moramo, da ne bo preganjal rac ali kokoši, saj jih ne razlikuje od divjadi.
Za kakšne ljudi je primeren?
Primeren je za ljudi z ljubeznijo do narave, ki imajo radi dolge sprehode. Seveda je najbolje, da imamo hišo z ograjenim vrtom, povsem srečen pa bo tudi v blokovskem stanovanju, če si bomo vzeli dovolj časa za sprehode. Ni primeren za športna tekmovanja, odlično pa se obnese kot terapevtski pes.
Nega kožuha?
Angleški seter nima podlanke in tudi ne kakšnega neprijetnega vonja. Moramo ga redno česati.
Dedne hibe in bolezni?
Zaradi skrbne selekcije je kolčna displazija redka težava. Pri psih s pomanjkanjem pigmenta se lahko pojavi gluhost.
Povzeto po članku Toneta Hočevarja, Moj pes, avgust/september 2017
