Pred tremi leti smo v Sloveniji dobili prvo leglo črno čreslastih rakunarjev z osmimi mladički – petimi samičkami in tremi samčki.
Pasma izvira iz Amerike in je v Evropi komaj na začetku razvoja, saj bi na stari celini lahko našteli zgolj peščico vzrediteljev. Posledično sta temu primerna število vzrediteljev in prepoznavnost pasme. Nam jo je predstavila vzrediteljica Martina Pol iz Murske Sobote.
Črno čreslasti rakunar velja za popolnega psa za družine, otroke, druge pse, šport in razstave, pa tudi za iskalno delo v različnih kinoloških disciplinah, na primer v mantrailingu. Njegov umirjeni, uravnotežen in strpen značaj ga naredi zvestega spremljevalca, ne glede na stil življenja njegovega skrbnika. Mora biti pa črno čreslasti rakunar vedno del družine, kjer bo deležen primerne oskrbe in ljubezni. »Prvega predstavnika te pasme sva dobila pred slabimi šestimi leti iz Češke. Za pasmo sva se odločila zaradi izjemno prijazne in nežne narave, izrazito elegantnega videza in primernosti glede na življenjski stil, saj je pasma zunaj zelo aktivna, med bivanjem v stanovanju pa umirjena in uživa v udobju kavča. Zelo pomembno nama je bilo tudi, da izbereva pasmo, ki nima pogostih dedno pogojenih zdravstvenih težav,« odločitev za izbor pasme pojasnjuje Martina Pol.
arhiv Martine Pol
S kaznovanjem ne dosežemo ničesar
Pasma je po njenih besedah po naravi samostojna – takšen je ne nazadnje tudi način njihovega lova – zato ne gre pričakovati 100-odstotne poslušnosti, temveč bolj sodelovanje dobrega prijatelja. »Dozori zelo pozno, zato je pomembno, da ga v mladosti vzgajamo s strogo, a ljubečo roko. Pasmo bi priporočila aktivnim družinam in ljudem, ki radi preživljajo svoj prosti čas na prostem, obenem pa si želijo umirjenega in ‘cartljivega’ ljubljenčka v hiši oziroma stanovanju,« pravi vzrediteljica. Pri socializaciji in vzgoji je po njenih navedbah treba ohranjati osredotočenost, saj ima črno čreslasti rakunar zelo dober nos, ki ga hitro zamoti. »S kaznovanjem in prisilo ne dosežemo praktično ničesar, zato je pomemben pristop s pozitivno motivacijo. Ker je ta pasma zelo pametna, je treba zamešati vrstni red vaj, dodajati trikce in rakunarja prepričati, da je bila vaja v bistvu njegova ideja,« poudarja Martina Pol.
Čeprav je pasma lovska, lov ni nuja
V kinoloških disciplinah se ta pasma najbolje znajde v sledenju, policijskem delu, reševanju in lovu. Vedno bolj jih uporabljajo za delo z nosom zaradi njihove hitrosti in osredotočenosti na vonj, saj sledijo hitreje kot ostale pasme. Sicer pa črno čreslaste rakunarje čedalje pogosteje uporabljajo tudi kot terapevtske pse zaradi njihovega nežnega značaja. »Čeprav je pasma lovska, lov ni nuja. Ti psi pa potrebujejo dnevne sprehode, predvsem pa mentalno vadbo in družbo človeka. Ograjeno dvorišče jim ne predstavlja zadostne rekreacije, kar lahko privede do pobega, kopanja lukenj in ostalih nevšečnosti,« opozarja sogovornica. Do drugih psov in živali so črno čreslasti rakunarji nekonfliktni in se vedno veselijo pasje družbe. Če od malega bivajo z drugimi živalmi, se z njimi razumejo, ob srečanju z njimi v gozdu pa se v njih vseeno prebudi lovski nagon goniča. V odnosu do otrok so zelo strpni in igrivi, seveda pa morajo otroci vedeti, kje je meja z vlečenjem, saj imajo rakunarji zelo mehka ušesa. Do tujcev so rahlo nezaupljivi, ko pa jih spoznajo, nezaupljivost izgine.
arhiv Martine Pol
Ljubljenci ameriškega predsednika Washingtona
Pasma, ki izvira iz Združenih držav Amerike, je bila sicer prvič registrirana že pred več kot stoletjem, leta 1912. Kot pravi Martina Pol, so jo razvili iz mešanice evropskih lovskih ‘houndov’, med katerimi so bili bloodhoundi, foxhound in po vsej verjetnosti tudi Kerry Beagle in gaskonjski plavi gonič. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila prav ta pasma najljubša pasma prvega predsednika ZDA Georgea Washingtona, ki je imel kar štiri primerke te pasme: Drunkarda, Tasterja, Tipplejar in Tipsy. V Ameriki je črno čreslasti rakunar še danes izjemno priljubljen, v Evropi pa njegova priljubljenost strmo narašča. V Sloveniji imamo trenutno pet predstavnikov te pasme, h katerim je treba prišteti še prvo leglo črnočreslastih rakunarjev v naši državi vzrediteljice Martine Pol.
arhiv Martine Pol
Zdravi, odporni in s posebnim laježem
Povprečna življenjska doba črno čreslastega rakunarja se giblje med 10 in 12 leti, njihova nega pa ni ravno zahtevna. »Dlaka je za nego zelo enostavna, izpadanje dlake je zmerno. Dlake so težke in toge, zato jih enostavno posesamo ali pometemo. Krtačenje načeloma ni potrebno, je pa priporočljivo za nego kože. Najboljše orodje je gumijasta krtača,« razloži sogovornica. Pasma je načeloma zelo zdrava in odporna. V nekaterih primerih je prisotna displazija kolkov in komolcev, zato je pomembno, da vzreditelji opravijo RTG slikanje. Ker ima pasma viseča ušesa, se lahko pojavijo težave, ki pa se jim enostavno izognemo s tedenskim čiščenjem. Za črno čreslaste rakunarje je sicer značilen tudi prav poseben lajež, čeprav Martina Pol poudarja, da pasma ne laja brez razloga. Ko se oglasi, pa se njihov lajež lahko sliši zelo daleč.
Katja Željan
