Tokrat smo se ozrli proti vzhodu in odkrivali pasme psov, ki izvirajo s Poljske. Poznate tudi vi katero od naštetih?
Vam morda doma dela družbo akkšna izmed spodaj opisanih pasem?
Poljski hrt:
To je stara pasma, saj obstaja že od 13. stoletja. Njegovi predniki so verjetno saluki in azijski hrti. Uporabljali so ga za lov na lisice in volkove. Prilagojen je za delo v težkih vremenskih razmerah. V današnjem času je poljski hrt predvsem spremljevalni pes.
Poljski gonič:
V preteklosti so poljske goniče uporabljali predvsem za lovljenje zajcev, lisic, srnjadi, divjih prašičev in pri lovu na race za preganjanje divjih rac iz ločja. Danes je lov na zajce s psi prepovedan v večjem delu Poljske, zato poljske goniče uporabljajo samo za lov na divje prašiče in lisice po vsej državi.
Gonczy Polski:
Spada med mlade pasme, saj obstaja nekako od leta 1989. Prvi predstavniki tega psa so bili večji in težji. Z načrtno rejo so pričeli v drugi polovici 20. stoletja. Pasma je bila potrjena leta 1983, uradni standard pa pogojno priznan leta 2006. Uporabljali so ga kot čuvaja, borbenega in lovskega psa (divje svinje, lisice). V zadnjem času je predvsem v vlogi spremljevalca.
Poljski nižinski ovčar:
Poljski nižinski ovčar se je na Poljskem pojavil že v 13. stoletju. To je robusten, energičen ovčar, ki so ga uporabljali bolj za čuvanje, kot pa zganjanje ovac. V času po drugi svetovni vojni je bila pasma na robu izumrtja, ostala sta zgolj dva samca in ena samica, po zaslugi katerih se je pasma, s pomočjo prizadevnih vzrediteljev, sploh lahko ohranila do danes.
Podhalanski pastirski pes:
Podhalanski pastirski pes izvira iz Poljske, iz območja Tater, kjer so ga uporabljali kot ovčarskega psa, psa čuvaja in hišnega psa. Podhalanski ovčarji so rojeni za varovanje. Tudi ko se zdi, da spijo, so pripravljeni, da se s presenetljivo hitrostjo in močjo odzovejo na najmanjši poziv.
Katja Željan