Nekatere pasme so zaradi zgodovinskih vlog – lova, varovanja ali pastirstva – bolj nagnjene k lovljenju, nadzorovanju ali teritorialnemu vedenju, kar lahko povzroči napetosti med sobivanjem. Poglejmo, zakaj je pri nekaterih psih potrebna posebna previdnost.
Močan plenilski nagon nekaterih pasem psov
Pasma, kot je Akita, je bila prvotno vzrejena za lov na divjad, zato lahko manjše živali dojema kot plen.

Akita, stock.adobe.com
Podoben problem imajo:
- sibirski haskiji,
- aljaški malamuti,
- Weimaranci,
- Jack Russel terierji in
- jazbečarji,
saj so bili ti psi dolgo selektivno vzrejeni za lov ali vleko, kar pomeni močan nagon za tekanje in lovljenje.
Basenji, ki spada med starodavne lovske pasme, je hiter in iznajdljiv, kar lahko predstavlja izziv pri sobivanju z manjšimi živalmi, še posebej, če se premikajo sunkovito.

Basenji, stock.adobe.com
Pastirski nagoni
Avstralski govedar, mejni ovčar in belgijski ovčar imajo izrazite nagone za nadzorovanje gibanja drugih živali, vključno z ostalimi hišnimi ljubljenčki. Če niso pravilno usmerjeni, lahko poskušajo “pasti” druge hišne ljubljenčke ali otroke, kar vključuje neželeno zasledovanje ali celo nežno grizenje v noge.

Belgijski ovčar, stock.adobe.com
Teritorialnost in močan občutek lastništva
Čov Čov, doberman in Shiba Inu so pasme, ki so lahko zelo zaščitniške do svojega prostora, hrane ali igrač. To lahko vodi v konflikte z drugimi hišnimi ljubljenčki, še posebej, če nimajo zgodnjih izkušenj s socializacijo in sobivanjem.

Bokser, stock.adobe.com
Igrivost, ki lahko prestraši manjše živali
Velike in igrive pasme, kot sta dalmatinec in bokser, se pogosto ne zavedajo svoje moči. Njihova energičnost in divja igra lahko nehote prestrašita ali celo poškodujeta manjše živali v gospodinjstvu. Nemška doga, kljub svoji nežnosti, lahko zaradi svoje velikosti povzroči nesreče pri igri s šibkejšimi hišnimi ljubljenčki.
Kako omogočiti varno sobivanje?
Ne glede na pasmo je ključnega pomena zgodnja socializacija in dosledno šolanje. Pravilna predstavitev drugih živali v nadzorovanem okolju, pozitivne izkušnje in potrpežljivost lahko omogočijo mirno sobivanje tudi pri psih s močnimi nagoni. Razumevanje izvora teh vedenj pa je prvi korak k uspešni integraciji psa v večživalsko gospodinjstvo.