»Ko pregledujem, božam in tipam žival, mi pred očmi letijo sličice, podobnega počutja pri tisoče drugih, ki sem jih pregledal in to mi signalizira usmeritev v pravo smer za postavitev pravilne diagnoze.«
Tokrat smo se pogovarjali z Milanom Matkom, dr. vet. med., ustanoviteljem, lastnikom in vodjo Veterinarske bolnišnice Toplica – Centra za zdravljenje živali v Topolšici.
Povedal nam je, katere storitve vse opravljajo v bolnišnici, katere so najpogostejše ortopedske težave pri psih in mačkah, kako vzpostavi stik s pacientom in še mnogo več.
Ste si že kot otrok želeli postati veterinar in voditi bolnišnico za živali?
Vpis na Veterinarsko fakulteto je bil precej naključen. Po maturi sem se vpisal na fakulteto za biologijo. V dolgih počitnicah do začetka predavanj sem odšel v sosednjo Avstrijo in po kmetijah z veterinarjem obiskoval bolne živali in opazoval njegova zdravljenja, predvsem krav in prašičev pa tudi drobnice ter bolj redko psov in mačk. Predstavitev njegovega dela je bila očitno tako dobra, da ko sem se vrnil, sem v kratkem odšel na kvesturo in se prepisal na Veterinarsko fakulteto.
Po zaključku študija sem se zaposlil v manjši veterinarski postaji, kot so se takrat imenovale veterinarske ordinacije. Odnosi s kolegi so bili odlični in dopuščali so mi možnost izobraževanja in tudi daljših odsotnosti za odhode v tujino na različne prakse in klinike v Evropi ter Kanadi in Združenih državah Amerike. Leta 1999 sem sestavil vse delčke v mozaiku veterinarske medicine in začel z delom v lastni ordinaciji, ki smo jo kasneje preimenovali v veterinarsko bolnišnico Toplica s sedežem v Topolšici.
Katere storitve vse opravljate v bolnišnici za živali?
Veliko ambicij za dobro delo v stroki smo usmerili v diagnostiko. Ta je osnova od nje vse izvira: pravilna diagnoza, možnosti zdravljenja in zelo pomembno prava prognoza. Delamo večino hematoloških in biokemijskih preiskav krvi ter različne citološke preiskave. Od specialistične slikovne uporabljamo poleg rentgenske in ultrazvočne še CT ter endoskopsko diagnostiko in do konca leta bo na voljo še magnetno resonančna preiskava. Prioriteta dela v bolnišnici so zdravljenja internih bolezni in kirurška zdravljenja, oboje pa je podprto z omenjeno vrhunsko diagnostiko in sodobno anestezijsko ter kirurško opremo.
Delo v bolnišnici imamo organizirano po posameznih področjih veterinarske medicine, tako si tudi lažje razporedimo paciente in vsak s svojim poglobljenim znanjem s posameznega segmenta stroke dopolnjuje uspešno zdravljenje pacientov, predvsem tistih, ki zahtevajo kompleksen pristop.
Foto: osebni arhiv Milan Matko
Na razpolago imamo tudi bolnišnično zdravljenje, kar prav tako prispeva k boljšemu zdravljenju pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego zaradi internističnih obolenj in za oskrbo pacientov po zahtevnih kirurških posegih. Od vsega pa pri našem delu prevladuje kirurško zdravljenje ortopedskih in nevroloških pacientov.
Katere živali so najpogostejši pacienti vaše bolnišnice?
Naši najpogostejši pacienti so psi in na drugem mestu mačke. Prihajajo tudi hišni glodavci in nekateri eksotični hišni ljubljenci.
Znani ste kot vrhunski ortoped za pse in mačke. S katerimi ortopedskimi težavami se pri psih in mačkah najpogosteje srečujete? In zakaj pride do teh težav?
Ortopedska in nevrološka obolenja so lahko posledica poškodb, primarnih internističnih bolezni ali pa so dedna, genetska, pomeni, da se prenašajo od staršev na potomce.
Pri genetskih napakah se lahko žival rodi z neko napako ali pa se bolezenska napaka razvije v rasti in razvoju, ker je genetsko pogojena. Od genetsko pogojenih ortopedskih obolenj se srečujemo z displazijami (odmiki od normalnega) kolkov in komolcev, izpahi pogačic ter deformacijami dolgih cevastih kosti.
Pri nevroloških pacientih pa imamo pogosto opravka z dednimi obolenji hrbtenice. Na primer pri tako imenovanih hondrodistrofičnih pasmah so odbirali osebke, ki so v rasti ostali manjši, in to zaradi hitreje zaključene rasti na rastnih črtah dolgih cevastih kosti, žal se je hkrati s to selekcijo nehote pojavil tudi gen za nepravilen razvoj medvretenčnih ploščic, diskusov, kar je posledica, da pri teh pasmah pogosteje pokajo obroči diskusov in lahko pride do pritiskov na hrbtenjačo z notranjo vsebino diskusov, to je tako imenovana hernija diskusa, odvisno od intenzitete pritiska pa posledično pride do bolečine, različnih stopenj šepanj, pareze in najtežje oblike nezmožnosti za hojo paralize.
Kaj pa zlomi?
Zlomi so pri psih in mačkah po različnih statistikah najpogosteje posledice prometnih nesreč, ugrizov, nesrečnih padcev ali pa pri intenzivnih športih. Večina zlomov kosti in poškodb sklepov, kit, vezi ter mišic se danes uspešno rešuje s kirurškim zdravljenjem.
Ker živali ne govorijo in vam ne morejo povedati, kaj in kje jih boli – kako vzpostavite stik z njimi, da lahko postavite diagnozo?
Živali, ko pridejo v ordinacijo pogosto, ne pokažejo vseh znakov bolezni, predvsem zaradi veliko motečih faktorjev v okolju in strahu, če ta obstoja pri živalih. Zato so zelo pomembni opisi lastnikov, kako se živali obnašajo doma, verjetno drugače kot običajno, ker so bolne, to je tako imenovana heteroanamneza. Ta nam poleg opazovanja bolne živali in kliničnega pregleda pomaga pri postavljanju diagnoze. Kot dopolnila nam velikokrat lahko služijo tudi domači videi, ki jih lastniki naredijo, ko pri živalih opazijo spremembe. Pri pregledu živali sem nekako profesionalno deformiran, ko jih pregledujem, božam in tipam, mi pred očmi letijo sličice, podobnega počutja pri tisoče drugih, ki sem jih pregledal in to mi signalizira usmeritev v pravo smer za postavitev pravilne diagnoze.
Vsakodnevno ste v stiku z živalmi, imate tudi sami psa, mačko ali katero drugo žival?
Za boljši stik in razumevanje s pacienti so mi zelo pomagale vse moje živali ter vse živali v naravi, ki so me in me še vedno spremljajo v prostem času in njihova prisotnost je moja učna ura. Veliko spoznanj in izkušenj sem dobil ob stikih z živalmi. Sedaj imam doma psičko jazbečarko, mačko in golobe.
