Z mlado Postojnčanko Teo Nagode, ki je velika ljubiteljica živali in fotografije, oboje je združila in v domačem mestu odprla fotografski studio FluffyPixels, smo se pogovarjali o njeni ljubezni do živali ter o tem, kako jim lahko vsak pomaga.
Ste si že od otroštva želeli postati fotografinja za živali ?
Ne, kot otrok sem si nekaj časa želela biti zdravnica, nekaj časa vzgojiteljica. A so me te želje hitro minile. Med osnovno šolo nisem imela še točnih želja glede poklica zato sem se vpisala na gimnazijo. Po končani gimnaziji me je najbolj pritegnila Fakulteta za varnostne vede. Sem pa na 2. mesto vpisala fotografijo. Sprejeta sem bila na Fakulteto za varnostne vede v Ljubljani in po diplomi še naprej študirala. Enkrat med pisanjem magisterija me je prešinila ideja, da bi imela fotografski studio za živali. Od nekdaj sem imela rada fotografijo, še bolj pa živali. Pa sem se odločila te dve ljubi stvari združiti. S pomočjo domačih sem leta 2017 odprla svoj studio za fotografiranje ljubljenčkov FluffyPixels, v Postojni.
Fotografirate samo pse in mačke ali tudi druge živali?
Fotografiram vse živali. Všeč mi je kadar dobim na fotografiranje kakšnega drugega modela. Da ne bo pomote – obožujem pse, a vedno paše malo spremembe.
foto: osebni arhiv
S fotografiranjem pomagate živalim, kako konkretno?
Že od samega začetka je v moji ponudbi brezplačno fotografiranje živali, ki iščejo dom. V tem času, ko se veliko oglašuje preko socialnih omrežij imajo veliko vlogo pri dosegu objav prav fotografije. S profesionalnimi fotografijami se trudim, da bi le te dosegle čim več ogledov in posledično živali na fotografijah imele več možnosti, da jih ugledajo prave oči. Redno sodelujemo tudi z Zavodom Muri, s katerimi vsako leto pripravimo tudi Murijev koledar. Ves zaslužek, ki ga dobijo s prodajo le teh, gre za njihove varovance. Z dobrodelnim fotokotičkom sodelujem tudi na njihovem dogodku Murifest. Lani sem fotografirala za koledar tudi živali v Mariborskem zavetišču. Brezplačno fotografiranje nudim tako zavetiščem kot tudi društvom, prostovoljcem, ki se trudijo živalim najti dober dom. Imela sem tudi razstavo z naslovom “Poglej me v oči …”, na kateri sem v vsakem kraju, kjer je bila razstavljena zbirala donacije za pomoč društvu/zavetišču, ki deluje v tistem kraju.
Decembra ste po Ljubljani izobesili plakate s prisrčnimi fotografijami, kaj ste z njimi želeli sporočiti?
Foto: osebni arhiv
S plakati, ki so v prazničnem času krasili ulice prestolnice, sem želela “spomniti” ljudi, da mislijo tudi na živali. Prvi plakat je nosil sporočilo, da živali niso darilo; drug, da tudi živali zebe v tem času in je potrebno za to poskrbeti; tretji plakat se je nanašal na pirotehniko, natančneje nosil je sporočilo “Ne bodi retard, ne meči petard!”; in z zadnjim sem želela spomniti na brezdomne živali, na omenjenem je muc Srečko iz Zavoda Muri, ki pravi, da si v novem letu želi svoj dom.
V teh mrzlih dneh je še posebej pomembno, da ne pozabimo, da tudi živali zebe. Kako jim lahko pomagamo?
Zunanje prebivajočim živalim je treba zagotoviti ustrezen prostor, v katerega se lahko umakne, da se zaščiti pred mrazom (stanovanje, garaža, ustrezna uta …), vedno naj jim bo na voljo sveža voda, saj le ta pri teh temperaturah hitro zmrzne. Še posebej je treba paziti na starejše živali, ki so še bolj občutljive na nizke temperature.
