Nedeljsko kosilo težko mine brez goveje juhe, praženega krompirja in drugih dobrot, ki so značilne za družinska kosila. Za psa pa goveja kost?
Da ostanki naše hrane niso dobri za psa, že vemo. Pogosto se zatakne – in to dobesedno – pri kosti. Veliko pasjih skrbnikov ob tem izhaja iz predpostavke, da je pes narejen zato, da gloda kosti.
Marsikdo zato skrbno hrani govejo kost iz juhe, da na koncu obeda z njo pockrlja še psa. Včasih gre gladko skozi, drugič pa ne. Goveja kost iz juhe je namreč eden izmed bolj nevarnih ‘priboljškov’, ki ga lahko ponudite psu.
Mastna, trda in več kot primerna, da se zatakne okoli čeljusti
Pa ni težava v tem, da se kuha v soljeni juhi; težave so drugje. Zaradi mozga je kost zelo mastna in pri marsikaterem psu sproži hudo drisko, ki ji ni videti ne konca ne kraja. Ker gre običajno za nosilne kosti živali, lahko pod njihovo trdnostjo klene marsikateri pasji zob, ali pa pride do krvavitev iz dlesni in podobnih poškodb v ustni votlini. Slabo prežvečeni in ostri delčki kosti lahko poškodujejo prebavni trakt, prevelika količina zaužite kosti pa lahko sproži še drugačno vrsto prebavnih težav: zaprtost. Pes se napenja in komaj kaj iztrebi, ob tem ga lahko tudi boli in cvili. Pogosto se tudi zgodi, da pes sploh ne more iztrebiti in se morate po pomoč obrniti k veterinarju, ki bo psa klistiral.
Možnim zapletom, pri katerih je potrebna veterinarska pomoč, kar ni videti konca. Pri glodanju goveje kosti iz juhe se rado zgodi, da se zatakne okoli spodnje ali zgornje čeljusti, pri čemer pa je tako: gor že gre, dol pa na žalost nikakor. Obisk veterinarja, sedacija in strokovna odstranitev je zato neizbežna. To pa ne samo, da stane, sploh če računate dežurne cene v nedeljo po kosilu, za psa je ta celotna kolobocija velik stres. Ne nazadnje pa lahko goveja kost poškoduje prebavni trakt, lahko se tudi zatakne in je potrebna operacija, ali pa se celoten podvig konča bistveno bolj tragično.
Lena Gregorčič (celoten članek je objavljen v aktualni številki revije Moj pes)
