Ko se zaradi različnih vzrokov pri psu pričnejo pojavljati nezaželena vedenja skrbniki nanje odreagirajo na različne načine.
Ponavadi jih v upanju, da čim prej izzvenijo, ignorirajo. Nekateri skrbniki jih celo kaznujejo. Slednji rezultat svojega “dela” opazijo šele takrat, ko je prepozno. Ko pes pokaže zobe in v določenih situacijah odreagira agresivno na tuje osebe ali celo na skrbnika, postanejo le ti upravičeno zaskrbljeni. Najpomembnejša je naša reakcija v danem trenutku.
Ko je pes potisnjen v kot in stori korak naprej v sporočanju miritvenih signalov, ter odreagira z ugrizem, je edino pravilno ravnanje iz naše strani, da stopimo mi korak nazaj. Nekateri skrbniki naredijo veliko napako in stopijo korak naprej proti psu. Tak pes, ki je že tako prestrašen in v obupu, lahko znova napade. Najbolje v danem trenutku je psa pomiriti z našim umikom. To nikakor ne pomeni, da smo mi poraženci. To ni nobena vojna prevlade, to je enostavno klic na pomoč in stiska, ker nam pes ni znal na noben drug način več sporočiti, da se čuti ogroženega. Zato naš umik zanj pomeni varnost. Čas za odpravo vzrokov, ki so pripeljali do takega vedenja pa mora biti skrbno načrtovan in zahteva veliko mero potrpežljivosti.
Vedenjske težave so se izoblikovale preko dlje časa trajajočih, ponavljajočih se dogodkov, ki so izoblikovali določen vedenjski vzorec. Če smo v preteklosti ignorirali nešteto miritvenih signalov, ki nam jih je pes sporočal, nismo bili sposobni pravočasno sprejeti ukrepov, ki bi vedenjsko stanje psa v določenih situacijah spremenili.
Bistvenega pomena pri odpravi nezaželenih vedenj je prepoznava sprožilcev, ki psu povzročajo nelagodje oziroma strah. Najpomembnejši ukrep pri odpravi nezaželenih vedenj, je vzdrževanje preventive, torej preprečevanje konfliktnih situacij. Naslednji korak je spreminjanje čustvenega stanja psa, šele nato lahko pričnemo z učenjem nadomestnih vedenj.
Katjuša Rajovec (Zavod Muri)
