Tako kot človek trenira svoj spomin z možgansko telovadbo, se da trenirati tudi pasji spomin. Pasje izkušnje lahko načrtujemo.
V prvi vrsti je seveda ponavljanje vaj in poslušnosti, ki včasih postane suhoparno in takrat je čas za bolj zabavne, pa nič manj učinkovite vložke.
Pasja psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka za pse Sara Čotar predlaga naslednjo igro: »Psu lahko pokažete najljubšo igračo, jo odložite tako, da jo vidi, na nočno omarico ali vejo, če ste zunaj, se oddaljite skupaj s psom, da je ne vidi več, in mu potem recite, naj jo poišče. Zdaj se boste vprašali, kako naj vemo, ali bo pes uporabil vonj ali spomin? Razliko boste takoj opazili. Pes, ki bo uporabil spomin, bo šel brez oklevanja direktno k igrači. Pes, ki bo uporabljal vonj, pa bo sprva vohal po zraku in šel malo naokrog. Na začetku ne čakajte predolgo, preden ga pošljete iskat, največ 10 sekund. Postopoma pa lahko podaljšujete čas na 20 sekund, sčasoma na 30 minut, 60 minut ali celo en dan. Ko boste čakali nekaj sekund, boste opazili, da je pes pozoren in osredotočen na nalogo; v tem primeru boste trenirali kratkotrajni ali delovni spomin. Ko pa bo pes opustil pozornost na nalogo in bo mislil na drugo ter se bo potem ponovno vrnil k nalogi, bo vadil dolgoročni spomin.«
Sara Čotar za konec poudari še, da s treningom spomina izboljšamo tudi druge kognitivne sposobnosti, kot sta pozornost in koncentracija, po kateri zelo hrepenijo vsi lastniki psov, sploh tisti, ki so s psom v šoli, ali se z njim ukvarjajo profesionalno (reševalni, terapevtski, tekmovalni psi).