Razprave o tem, ali je bolje imeti ovratnico ali oprsnico, spominjajo na tiste, ali je prej bilo jajce ali kura. Na mestu so opozorila, da lahko ovratnica ob vlečenju in zaganjanju psu poškoduje požiralnik, sapnik, vratna vretenca in hrbtenjačo, še posebej, če v najobčutljivejšem obdobju vzgoje in šolanja uporabimo zatezno ovratnico, kaj šele ovratnico, ki ima navznoter obrnjene kovinske bodice. Po drugi strani pa znajo strokovnjaki za šolanje razložiti, kako psa z oprsnico pravzaprav ne moreš popolnoma obvladati. Prisegajo na ovratnico.
Približno ob istem času, kot smo bolj množično spoznali veterinarje – specialiste za male živali, so se v pasjem svetu kot nekaj povsem novega pojavile oprsnice. Čeprav smo jih poznali že dosti prej, vendar takrat še niso bile trgovsko blago, piše Tone Hočevar, prvi urednik revije Moj pes, publicist, novinar in eden vodilnih poznavalcev kinologije pri nas.
Dediščina od konjev
Kot še marsikaj drugega, so psi tudi oprsnice podedovali od konjev, predvsem tistih, ki so jih ljudje uporabljali za vleko tovorov, pa za vojaške namene ali pa za dirke. Prva konjska oprsnica je menda v Evropo prišla s Kitajske, iz nje so na našem koncu zemeljske oble razvili vse druge oblike.
Tudi psi so v času velikih osvajanj potovali z vzhoda na zahod, služili so kot napadalci in kot čuvaji vojaških taborov. Zlasti prvim so bile namenjene prve močne oprsnice, včasih celi oklepi. Šele v dvajsetem stoletju pa so psom v vojnah namenili zahtevnejša dela, ki so terjala več znanja, usposabljanja, tudi boljšo opremo. Vsi prvi zares delovni psi so na sebi nosili nekaj podobnega današnjim oprsnicam. Bile so usnjene, v nekaterih narejene tudi iz močnih prešitih platnenih trakov. Precej pozno pa so le-te prodrle med običajne pasje gospodarje, ki so imeli pse za čuvaje imetja.
Pes je dobil svojo sedanjo vlogo in s tem tudi oprsnico šele v trenutku, ko je postal človekov družabnik. Oprsnico iz usnja so znali narediti samo redki usnjarski mojstri, v Ljubljani je en sam tak mojster, največkrat smo šli ponje na tuje. Ko so s Kitajske začeli prihajati cenejši izdelki, na voljo pa so v veliko različnih materialih, si je oprsnico lahko privoščil vsakdo.
Oprsnice Y, H in X
Oprsnice, kakor jih poznamo danes, ko jih uporablja že večina urbanih lastnikov psov, so povečini treh tipov. Poimenujejo jih s črkami Y, H in X. Izdelujejo jih marsikje po svetu, materiali so vseh vrst. Oblikovane so tako, da spominjajo na obliko črk Y, H ali X. Od velikosti in oblike psa je odvisno, katera črka, torej oblika, kateri od pasem bolj ustreza.
Poleg običajnih so na voljo tudi posebne oprsnice, tudi take, denimo, ki pomagajo vzgojiti psa, da ne bo vlekel in utegnejo biti rešilna bilka v obdobju vzgoje, ki bo dovolila, da bomo s psom prijetno sobivali dolga leta. Pri zelo velikih in posebej živahnih psih pa je oglavnik (halti) še najprimernejši, dokler se pes ne navadi mirne hoje ob popuščenem povodcu.
Vir: revije Moj pes
