Dandanes ima približno vsak peti Nizozemec psa, po mestu jih vozijo s kolesi v košarah, večina kavarn in restavracij je psom prijaznih, majhne hišne ljubljenčke pa lahko po znižani ceni vozijo z javnim prevozom.
V 19. stoletju je bila na Nizozemskem ogromna populacija psov. Izbruh stekline je povzročil razširjen strah pred okužbo, kar je povzročilo, da so številni lastniki zapustili svoje hišne ljubljenčke (morda) okužene z boleznijo. V tem času je nizozemska vlada uvedla tudi davek na pse, a je imel nasprotni učinek. Brezdomih psov je bilo še več, saj si mnogi niso mogli več privoščiti, ali pa niso želeli plačati davka za svojega psa.
Zakon o zaščiti živali
Prvo nizozemsko društvo za zaščito živali je bilo ustanovljeno leta 1864 v Haagu. Stoletje pozneje je začel veljati zakon o zaščiti živali, ki je določal, da je lastniku prepovedano zlorabiti katero koli žival. To početje je celo kaznivo, in sicer z zaporno kaznijo do treh let in denarno kaznijo 16.750 evrov.
Kako je državi uspelo priti do nič brezdomih živali?
Nizozemci so to dosegli s programom CNVR (Collect, Neuter, Vaccinate, and Return), državnim programom sterilizacije, ki ga financira vlada. Poleg tega številne občine zvišujejo davke za kupljene pse, da bi spodbudile ljudi, da raje posvojijo brezdomne pse iz zavetišč. Hkrati pa imajo tudi policijo za živali, ki rešuje živali v težavah in spremlja morebitna kazniva dejanja proti živalim.
Vir: Dutchreview
