Mnogo pasjih skrbnikov, ki imajo doma novega mladička je zaskrbljenih, ko se le ta naredi mrtvega v trenutku, ko ga lastnik dvigne od tal.
To vedenje ne kaže na nobeno bolezen ali travmo mladička, pač pa je v resnici nekaj precej običajnega. Vedenje se opazi predvsem pri mladičih, ki so bili do nedavnega pri materi oz. so le kratek čas v novem okolju. Pogosteje se to zgodi pri zelo živahnih mladičih, ki so polni energije. Takšen psiček pade v nekakšno obliko togosti, ko ga dvignemo. Mišice so videti mlahave in seveda ima lastnik pri tem zelo neprijeten občutek.
Opisani odziv pasjega mladiča se je razvil v času evolucije. Volkovi in divji psi namreč mladiče, če jim grozi nevarnost, v gobcu prenesejo v varno okolje. To po navadi stori volkulja, tako, da mladiča prime za dlako na hrbtu in ga prenese. Če je mladiček nemiren, ga volkulja umiri z močnejšim prijemom, celo tako, da ga poškoduje. Mladič, ki se med nošenjem ne umiri, nima veliko možnosti za preživetje. Pri mladičih se je zato razvila podedovana sposobnost, da so med držanjem povsem umirjeni. Že med odraščanjem pa mladič to sposobnost izgubi in se lahko močno brani, ko ga hočemo dvigniti z rokami.
