Odina so zanemarjenega našli pred štirimi meseci pri vzrediteljih. Aljaški malamut je komaj spominjal na psa, danes pa spet sije v vsem svojem sijaju.
Zgodba je z one strani luže, čeprav je veliko takih tudi pri nas. In veliko je tudi takih, ki se ne končajo tako lepo. Take zgodbe vedno znova opominjajo, da si je treba vzeti čas za izbor dobrega vzreditelja. Ko bomo skrbniki odgovorno izbirali pse, bodo tudi takšni vzreditelji, ki si tega naziva ne zaslužijo, počasi prenehali s svojim ‘delom’.
Odina so našli oktobra in komaj je spominjal na psa, kaj šele na košatega aljaškega malamuta. Ekipa za zaščito živali je vedela, da ga je treba čimprej, kot je mogoče, spraviti k veterinarju in nato v ljubeč dom.
Ko ga je posvojiteljica Sydney videla prvič, ni mogla verjeti svojim očem. ”Izgledal je, kot da prihaja iz največje nočne more. Bil je popolnoma brez dlake, ranjen, šibek, z vneto kožo, polomljenimi zobmi …” opisuje.
Ko je Odin prvič prišel v svoj novi dom, ni vedel, kako se obnašati. Bil je zmeden, nikoli v življenju še ni imel toliko svobode, nikoli se ni prosto gibal in raziskoval okolice. Tedne je samo ležal na enem koncu hiše. Kot bi se stalno spraševal, kaj je narobe. Sčasoma je, kot pravi Sydney, pričel zaupati in takrat se je pričelo izboljševati tudi njegovo fizično stanje. Čeprav mu je prejšnje življenje pustilo številne zdravstvene posledice, s katerimi se posvojitelji stalno borijo, je danes Odin srečen v novem domu.
vir: wolfpack.com