Tako je na družabnem omrežju zapisala Kaylee iz ZDA: “Ron me je zbudil okoli 4. ure zjutraj – po ne vem kako dolgem poskušanju, da me zbudi. Nisem se mogla premakniti, bila sem popolnoma prepotena in prešibka, da bi vstala.
Kaylee ima diabetes tip 1, bolezen, katere največja nevarnost je prevelik padec sladkorja v krvi (zaradi prevelikega odmerka inzulina, premalo vnosa ogljikov hidratov, preveč aktivnosti, ali zaradi katerega izmed številnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na sladkor v krvi, med drugim tudi temperatura okolice). Potenje, šibkost, lakota, zmedenost so prvi simptomi, če sladkorni bolnik ne zaužije sladkorja dovolj hitro, pa lahko pade v komo in tudi umre.
Kaylee je bila še dovolj prisebna, da je Ronu naročila, naj ji prinese merilnik. Ta je pokazal 2.0 mmol, kar je izredno nevarno nizek sladkor. Če je Ron ne bi zbudil, se verjetno ne bi več zbudila.
Naročila mu je, naj ji prinese sok, ko ga je popila, je zmogla toliko moči, da je vstala in segla do omarice s “prvo pomočjo za diabetike” – ter nato popila še en sok in zaužila dodatno hrano.
“Tako ga imam rada!” je zaključila svoj zapis.
Ron je t.i. pes za sladkorne bolnike – diabetic alert dog, kot jih poznajo v tujini. Tudi sicer pa so psi znani po tem, da lahko zavohajo ali drugače zaznajo marsikaj – tudi nevaren padec sladkorja v krvi.
