Smeh je po definiciji fiziološki odziv na humor. Psi so igrivi, toda ali razumejo humor in se smejejo smešnim stvarem? Večkrat so videti tako, toda ali imajo svojo verzijo smeha? In kaj si mislijo o nas, ko se smejemo?
Znanost pravi, da se psi smejejo – vendar drugače kot ljudje. Torej, pri psih smeh ni slišati kot hahaha ali hohoho, temveč bolj kot le “h-h-h” – kot nekakšno hitro dihanje na silo.
Ta zvok običajno slišimo, ko se psi igrajo in k igri vabijo ljudi ali druge pse – t.i. igriva zadihanost je oblika dihanja, ne vokal. Ta pojav opisuje Konrad Lorenz v knjigi Človek spozna psa (Man meets dog): “Odprta usta, ki razkrivajo jezik in nagnjen gobec, zaradi česar se usta razširijo skoraj do ušes, to pa je videti kot širok nasmeh. To lahko vidimo v igri z oboževanim človekom, ko je pes tako vesel, da se hitro zadiha.”
Kaj pa naš smeh?
Raziskava iz Madžarske poroča, da psi zaznavajo naša občutja in prepoznavajo zvoke, s katerimi jih izražamo.
Če se jim smejemo, naj jih ne bi bilo sram, smeh pepoznavajo na splošno kot pozitivno čustvo.
In, ja, poskušajo nas nasmejati. Razumejo, da smeh zmanjšuje naš stres in nam pomaga, s tem pa se poglablja vez med psom in človekom.
Ali lahko tudi mi nasmejemo psa? Lahko poskusite in oponašate njegovo igrivo zadihanost, sicer pa bo pes najbolj vesel skupne igre in našega smeha ob njej.
