Ko se vrnemo domov, nas je pes vesel iz vsega srca. Nihče ni rad predolgo sam doma. Ste kdaj opazili, da je veselje drugačno in odvisno od tega, koliko časa smo bili odsotni?
To sta potrdili tudi dve švedski raziskovalki, ki sta sicer to raziskavo izvajali že pred nekaj leti, toda izsledki so danes še vedno aktualni. Ugotovili sta, da je psu pomembno, koliko časa je njegov človek odsoten. V svoji študiji sta Therese Rehn in Linda J. Keeling posneli družinske pse v treh različnih situacijah – ko so bili sami doma pol ure, dve uri in štiri ure.
V vseh primerih so psi skoraj večino tega časa preležali. Edino v hišah, kjer sta dva ali več psov je bilo ležanja manj (ti psi so za okoli 12 % bolj aktivni v tem času).
Toda ključna sprememba se zgodi, ko se ljudje vrnejo v svoje hiše. Če so bili ločeni od svojega psa 2 ali 4 ure, jih je pes pozdravil z večjo vzhičenostjo kot v primeru, da so bili odsotni le pol ure.
Kot sta dejali raziskovalki je to intenzivno pozdravljanje po daljši odsotnosti odraz goreče želje po druženju, psi pa na ta način lahko tudi s sebe ‘stresajo’ stres. Kot sta še povedali, študija ne potrjuje tega, da psi dejansko pogrešajo svojega človeka, pač pa nakazuje na to, da imajo psi občutek za čas.
