Ni čudno, če rečemo, da je pes človekov najboljši prijatelj,« pravi Elena Mlakar, ki s svojim psom Lunom opravlja terapije pri Zavodu PET – Pasja enota terapevtov. Včasih se sprašuje, kaj bi psi ovedali o nas, če bi lahko. Mogoče se zato tako dobro razumemo, ker ti mali kosmatinci skrivnost tako dobro čuvajo zase?
Lun je star pet let in je pasme Cavalier King Charles Spaniel. To so majhni, igrivi, prisrčni, družabni, nežni, prilagodljivi in prijazni psi, ki so jih vzredili v Angliji in jih uporabljali predvsem za pasje družabnike že v 17. in 18. stoletju. Med poznavalci veljajo za najbolj crkljivo pasmo. Kljub temu pa imajo ti psi močan lovski nagon. Radi imajo otroke in se dobro razumejo z drugimi psi. Vse to je pomembno za uspešno delo terapevtskega psa.
Lun zelo rad obiskuje otroke
Terapevtski par sta Elena in Lun postala zaradi želje deliti veselje, toplino in sprejetost. »Lun zelo rad obiskuje otroke, in ko pripravim opremo za delo, mu nadenem zeleno oprsnico in zelen povodec, točno ve, da greva na obisk,« pove njegova vodnica.. Tudi sama pri terapevtskem delu uporablja zavodsko majico in jopico, s čimer izkazuje namen obiska in predstavlja Zavod in njegovo poslanstvo.
Veselita se njunih delavnic, na katerih Lun pokaže svoje trike, ki so prilagojeni otrokom, se pusti crkljati in sodeluje pri skupnih aktivnostih, kot so sprehodi, pogovor o psih, spoznavanje različnih pasem in delo terapevtskega para. »Praktično pokaževa, kako se psu približamo, ga pobožamo in mu damo priboljšek. Otroci najraje pokukajo v pasjo kozmetično torbico, kjer ima Lun pospravljene pripomočke za čiščenje zob, krtačenje, striženje krempljev, kopanje in vrečke za iztrebke. Lun ima tudi svoj album, tako da otroci lahko pogledajo njegove dnevne aktivnosti, njegove prijatelje in igrače, obiske pri veterinarju in šolanje terapevtskega psa,« pripoveduje Elena.
Pokažeta, kako skrbeti za psa
Najraje obiskujeta otroke v bolnišnicah in tiste, ki sedijo v šolskih klopeh, ter jim popestrita dan. Skupaj berejo zgodbice, se družijo, ga počešejo in pobožajo, ter se naučijo, kako je zanj potrebno skrbeti. »Tako kot mi, tudi psi česa ne marajo in se nekaterih stvari bolj veselijo. Lun ne mara čiščenja zob, se pa zelo veseli sprehodov. Če jih dobro opazujemo, lahko razberemo njihova čustva veselja in žalosti enako kot pri otrocih,« pove sogovornica.
V srednji šoli dijake spoznavata s pravilnim ravnanjem in skrbjo za psa. Delavnice so namenjene izobraževanju o tem, kako postati terapevtski par ter o vlogi psa in njegovega vodnika pri terapevtskem delu. Dijaki si pogledajo video Zavoda PET, spoznajo poslanstvo in druge terapevtske pare, pogoje za vključitev v terapevtsko delo in da ta dejavnost zahteva veliko empatije in visoke moralne norme.
Kdaj nas bo Lun spet obiskal?
Skupaj obiskujejo zavetišče za živali in peljejo njihove pse na sprehod. V šoli zbirajo hrano, igrače in odeje, ki jih donirajo zavetiščem in društvom za zaščito živali. »Z najinimi obiski ustvarjava sproščeno in zaupljivo vzdušje v razredu in spodbujava kreativnost dijakov. Le ti imajo možnost ustvarjanja zgodbic o živalih, igrač za otroke in za pse, izvajajo dramske uprizoritve ali se vključujejo kot prostovoljci in pomagajo zavetiščem. Vedno znova me ustavljajo na hodniku in sprašujejo, kdaj jih bo Lun spet obiskal. Mladostniki imajo radi živali in razumejo, da so ljubljenčki tudi družinski člani. Pri svojem delu ugotavljam, da je vedno manj dijakov, ki še niso imeli stika s psom in se psa bojijo, kar je najbolj povezano s kulturnim okoljem v katerem mladi odraščajo,« pove.
Želita si, da bi delila veliko veselih trenutkov in izboljšala razumevanje sobivanja ljudi in živali, kar prinaša pozitivne učinke tako ljudem kot našim živalim.
