Po ocenah epilepsija prizadene približno 0,75 odstotkov psov. Epilepsijo veterinar potrdi šele, ko izključi vse druge možne vzroke.
Vrste epilepsije pri psih
Napade (ti. nevrološke dogodke) lahko zamenjamo z omedlevico (kardiovaskularni dogodek).
Epileptični napadi potekajo v treh fazah:
1. Aura:
To je faza pred napadom, ko pes zazna, da se bo napad zgodil. Lahko deluje zaskrbljeno, prestrašeno ali išče pozornost, kar skrbniki pogosto težko prepoznajo.
2. Iktalna faza:
Napad, ki običajno traja 1 do 2 minuti. Če traja več kot 5 minut, je nujno poiskati veterinarsko pomoč.
3. Postiktalna faza:
Po napadu je pes zmeden in lahko deluje dezorientirano ali celo slepo. To lahko traja od nekaj minut do več ur.
Pri omedlevici pa se žival povsem normalizira že v nekaj sekundah in ni dezorientirana.
Strokovnjaki s portala PetMd pojasnjujejo, da se epileptični napadi lahko treh vrst:
1. Splošni napadi:
To je najpogostejša oblika epileptičnih napadov pri psih. Pes pade na bok, izgubi zavest, okončine se iztegnejo in otrdijo, pojavijo se konvulzije ali močno tresenje. Pes lahko urinira, iztreblja, zadržuje dih ali izvaja gibe, ki so podobni grizenju, in se slini.
2. Delni napadi:
Imenujemo jih tudi parcialni motorični napadi. Kažejo se kot nenormalni gibi, omejeni na določen del telesa, npr. obraz ali eno nogo. Pogosto se razvijejo v splošen napad.
3. Kompleksni delni napadi:
Imenujemo jih tudi psihomotorni ali vedenjski napadi. Namesto tresenja ali konvulzij povzročajo nenavadno vedenje, kot so panika, agresija ali halucinacije. Tak primer je ti. »lovljenje muh«, ko pes v zraku grize namišljene muhe.
Simptomi epilepsije pri psih
PetMd navaja naslednje simptome epilepsije pri psih:
- otrdelost telesa in nog,
- padec in izguba zavesti,
- gibi, ki ponazarjajo žvečenje,
- slinjenje,
- trzanje nog,
- uriniranje,
- iztrebljanje,
- glasno cviljenje ali lajanje,
- močno tresenje, krči in konvulzije.
Prvi epileptični napadi se pri psih običajno pojavijo med 6. mesecem in 5. letom starosti.
Kaj storiti, ko pes doživlja napad in kdaj k veterinarju?
Zagotovite, da se pes med napadom ne more poškodovati – npr. da ne pade s postelje, po stopnicah … Ostanite mirni ter tudi psa pustite pri miru in pazite, da vas v zmedenem stanju ne ugrizne.
Pes mora takoj k veterinarju (urgentno), če:
- napad traja več kot 5 minut;
- ima pes več zaporednih napadov brez vmesnega okrevanja.
- ima pes več kot 3 napade v 24 urah.
Psi z epilepsijo takšna stanja doživijo tako na začetku bolezni kot med zdravljenjem. Pomembno je vedeti, da napadi povečujejo tveganje za prihodnje napade, zato je nujno slediti navodilom veterinarja.
Kako veterinarji diagnosticirajo epilepsijo pri psih?
Najprej mora veterinar potrditi, da je pes dejansko imel napad. Zelo koristno je, če skrbnik posname dogodek in zabeleži trajanje posameznih faz. Po prvem takem napadu je nujno, da psa čim prej pregleda veterinar.
Ta bo opravil podroben pregled in nevrološki test ter naročil krvne preiskave, analizo urina, rentgensko slikanje prsnega koša in ultrazvok trebuha. Če so vsi testi negativni, lahko veterinar posumi na epilepsijo in priporoči obisk nevrologa ter napredne diagnostične teste, kot so magnetna resonanca ali analiza cerebrospinalne tekočine (CSF). Če so tudi ti testi negativni, se šele postavi diagnozo epilepsije.
Zdravljenje epilepsije pri psih
Epilepsija je kronično stanje, ki ga ni mogoče pozdraviti, lahko pa se ga obvladuje z zdravili. Večina psov potrebuje doživljenjsko terapijo. Veterinar izbere najprimernejše zdravilo glede na posameznega psa.
Za boljši nadzor nad napadi pa veterinarji pogosto predpišejo kombinacijo zdravil, vključno s pomirjevali. Cilj zdravljenja je zmanjšanje pogostosti napadov. Dobro obvladovanje pomeni manj kot en napad na tri mesece.
Okrevanje in obvladovanje epilepsije pri psih
Opazovanje epileptičnega napada je za skrbnike zelo stresno, a s pravilnim zdravljenjem lahko večina psov živi normalno življenje. Pomembno je dosledno upoštevanje urnika zdravil (odmerkov se ne sme izpuščati).
Veterinar bo morda zahteval redne preglede, da prilagodi terapijo. Nekateri psi bodo skozi življenje lahko potrebovali spremembe zdravljenja.
Epilepsija pri psih je obvladljivo stanje, če skrbniki dosledno upoštevajo veterinarska navodila in pravočasno ukrepajo v nujnih primerih.
Lastniki psov z epilepsijo lahko veliko naredijo tudi s tem, da poskusijo ugotoviti, kaj sproža napade pri njihovem psu – največkrat je to namreč stres.
So nekatere pasme bolj nagnjene k epileptičnim napadom?
Epilepsija je pri nekaterih pasmah po navedbah stroke dedna: beagle, jazbečar, nemški ovčar, keeshond, belgijski ovčar Tervueren.
Tudi druge določene pasme, čeprav brez potrjene genske povezave, pogosteje zbolevajo za epilepsijo, to so: bokser, koker španjel, borderski ovčar, zlati prinašalec, irski seter, labradorec, pritlikavi šnavcer, pudelj, bernardinec, sibirski haski, resasti foksterier.
