Glina se v ljudski medicini uporablja že od antike naprej, njene pozitivne lastnosti pa so lahko izjemno koristne tudi za pse.
V pasjem svetu jo lahko uporabljamo kot dodatek k hrani ali topikalno, torej v obliki dodatkov; uporabljamo jo lahko redno ali pa z njo nekajkrat na leto naredimo kure.
Načeloma gre za varen dodatek k pasji hrani, a podobno kot velja v drugih primerih, velja tudi tukaj: čeprav naj bi glina pregnala marsikatero pasjo tegobo, se v primeru zdravstvenih težav najprej obrnite na veterinarja, ki vam bo predpisal ustrezno terapijo. Naravne rešitve uporabite kot podporno terapijo – vedno ob predhodnem posvetu s svojim izbranim veterinarjem ali terapevtom, ki vašega psa najbolje pozna.
Glina naj bi imela močne razstrupljevalne lastnosti, poleg tega naj bi delovala izrazito antiseptično. Bogata je z minerali, kot so silicij, kalcij, magnezij, železo, a vsebnost posameznega minerala se razlikuje glede na vrsto gline. Poznamo namreč različne gline, ki jih, če nič drugega, ločimo predvsem po barvi (siva, rdeča, bela, zelena). Za uživanje je pri ljudeh in pri živalih najbolj pogosta bentonitna glina, ki vsebuje zlasti magnezij, kremen in kalcij, v primerjavi z drugimi glinami naj bi imela tudi večjo absorpcijsko moč. A za najboljši možen učinek gline na zdravje ni pomembna samo njena barva, pomembno je tudi, kako je bila glina pridobljena in posušena. Najboljša je tista, ki je sušena na soncu in čim bolj naravno pridobljena. Pri nas imamo to srečo, da po kakovostno glino ne bo treba daleč, saj imamo na voljo svojo slovensko glino, ki je visoko cenjena tudi v Evropi.
Glino ste gotovo zasledili tudi v zobnih kremah za pse ter v pomiritvenih mazilih in obkladkih za srbečo in vneto kožo; obstajajo tudi negovalne linije s šamponi in mili za pse, ki vsebujejo glino. Primerni so za tiste pse, ki imajo občutljivo kožo ali ponavljajoče se vnetne težave s kožo.
Poleg vsebnosti nekaterih mineralov in absorpcijskih lastnosti bo glina pozitivno vplivala na celotni prebavni trakt: med drugim naj bi v črevesju ustvarjala neugodne pogoje za razvoj notranjih zajedavcev. Zaradi že omenjenih odličnih absorpcijskih lastnosti se je v zgodovini pogosto uporabljala pri različnih zastrupitvah s hrano, a na tem mestu zato velja opozoriti, da uživanja gline pri psu prav zato ne smete kombinirati z uživanjem drugih zdravil oz. mora med uživanjem enega in drugega enim preteči vsaj nekaj ur, v nasprotnem primeru lahko glina nase veže tudi učinkovino zdravila in tako tudi izniči njihovo delovanje.
Glina je zato nadvse priljubljena v spomladanskih in jesenskih očiščevalnih kurah. Pri psih jo najlažje izvedete tako, da mu v jutranji obrok dodate žličko gline. Vedno začnite z manjšo količino, saj lahko na začetku povzroči nekaj prebavnih težav ali obarva blato. Po 3 do 4 tednih prekinite kuro. Načeloma je za srednje velikega psa priporočljiva količina gline 1 čajna žlička.
Glina ne sme priti v stik s kovino, hranite jo v plastični (ali še bolje) stekleni posodici, dozirajte pa jo z leseno žličko ali spatulo.
Glineni obkladki
Glino lahko uporabite tudi kot obkladek, recimo na bolečih sklepih ali od alergij poškodovani koži. Priprava gline za obkladek je preprosta: nekaj žlic gline zmešate z vodo v razmerju 3:1, tako da dobite kompaktno maso – pasto, debelo med 0,5 in 2 cm. Pasto nato zavijete v gazo ali bombažno krpo (uporabite lahko staro bombažno kuhinjsko krpo), saj je nikoli ne smete nanašati neposredno na poškodovano kožo ali dlako. Če nič drugega, pa zato ne, ker boste po nepotrebnem zapackali pasji kožuh.
Glineni obkladki so lahko topli ali hladni. Pri kroničnih težavah s sklepi (artritis, spondiloza …) naj bo glineni obkladek topel, pri akutnih pa hladen, obkladki naj bodo hladni tudi za vnetne težave na koži. Morebitne ostanke sperite, glineno pasto pa zavrzite.
Glinena voda za pitje
Žlico gline lahko zmešate v skledo, iz katere pes običajno pije vodo in tako rešite dve muhi na en mah – pes se hidrira, in to z zdravilnim napitkom. V tem primeru morate vodo obvezno menjati vsak dan, glineno usedlino obvezno zavrzite. Še najbolje je, če glineno vodo pustite stati čez noč, da se glina lepo posede na dno posode. Po približno 3 tednih pitja glinene vode naredite psu vsaj en teden premora.
Lena Gregorčič
