Homeopatijo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18. stoletju in temelji na zakonu podobnosti – podobno se zdravi s podobnim ali snov, ki sproža določene simptome, te lahko tudi odpravi.
Pri homeopatskem zdravljenju je najpomembnejša izbira pravega zdravila po principu podobnosti, ki je osnovni zakon homeopatije. »Simptomi in reakcije nanje so pri vsakem pacientu drugačni. Skozi pogovor z lastnikom in z lastnim opazovanjem živali si pridobimo pomembne informacije, ki nas pripeljejo do pravega zdravila. Zdravljenje je vedno individualno,« poudarjajo pri Slovenskem veterinarskem homeopatskem društvu, kjer se izobražujejo veterinarji homeopati. Homeopatska zdravila so iz živih rastlin in živali, pripravljena po posebnem postopku redčenja in močnega pretresanja – potenciranja.
Zdravila so neškodljiva in brez stranskih učinkov, varna tudi za mladiče in breje živali.
Homeopatijo je treba razumeti
Trenutno je pri nas 16 veterinarjev homeopatov. Med njimi je tudi sogovornik Rok Planovšek, ki pravi, da je presenečen nad odprtostjo ljudi do manj agresivnih, mehkih terapij, le premalo jih včasih razumemo: »Potek zdravljenja, predvsem pri kroničnih težavah, je včasih bolj počasen, poteka s posameznimi simptomi, ki homeopatu pomenijo smer pravilnega ali pa nepravilnega zdravljenja. Če prikažem to na praktičnem primeru: neki pes je zaradi kožnih težav zraven še vidno nemiren, živčen, celo agresiven, po homeopatskem zdravljenju pa se najprej izboljša njegovo psihično stanje in kožne težave šele nazadnje. Zdravljenje poteka od znotraj navzven; homeopatijo je treba razumeti.«
Za vse vrste bolezni
Homeopatija se lahko uporablja za vse vrste bolezni ali kot glavna oz. kot podporna terapija.
Nikoli pa se homeopatija ne uporablja kot preventiva; vedno gre za zdravljenje na osnovi simptomov.
Kot pravi sogovornik, ljudje pogosto na homeopatijo pomislimo šele tedaj, ko šolska medicina odpove in ko se začnemo zavedati stranskih učinkov konvencionalnih zdravil, vendar pa je lahko odlična prva pomoč. »Uporabimo jo lahko za prvo pomoč pri travmah, akutnih in kroničnih infekcijah, presnovnih obolenjih, obolenjih skeleta … Najpogosteje pa se lastniki psov na homeopata obrnejo zaradi kroničnih kožnih težav, psihičnih težav, zaradi tumorjev. Žal pogosto prejmemo klice, ko so bolezenska stanja že predaleč in ni več pomoči. Lastniki pogosto pričakujejo od homeopatije še zadnji izhod, ampak tudi homeopatija ima svoje meje,« pravi sogovornik. Homeopatija ni rešitev tudi, ko so potrebni kirurški poseg, klistiranje, toaleta sluhovoda – je pa vedno lahko spremljajoča terapija.
