Ko se odločimo za hujšanje svojega hišnega ljubljenca, mora biti to projekt vse družine.
Vsi družinski člani si morajo priznati, da je njihov pes predebel in morajo upoštevati program hujšanja. Morda bo hujšanju v pomoč, če natančno vodimo dnevnik hrane, ki jo ljubljenec zaužije (hrana in priboljški).V dnevnik vodimo tudi evidenco tehtanja, kar opravimo enkrat na teden.
Še najbolje je, da eden od družinskih članov prevzame hranjenje psa, vsi skupaj pa skrbijo za njegovo razgibavanje. Pomembno je, da med shujševalno kuro psu dajemo hrano, ki ima nižjo energetsko vrednost, a še vedno vsebuje dovolj vseh hranljivih snovi. Pri izbiri takšne hrane nam bo v veliko pomoč veterinarjevo svetovanje. Nikakor pa ni primerno, da preprosto zmanjšamo količino hrane. To namreč s časom povzroči pomanjkanje določenih nujno potrebnih hranilnih snovi.
Ko hrano izberemo in so obroki količinsko določeni, je pomembno, da smo pri hranjenju dosledni, tako pri količini kot urniku hranjenja. Upreti se moramo skušnjavi, da bi psu dajali neprimerne priboljške. Če se veterinar s tem strinja, so odličen nizkokaloričen priboljšek svež ali zamrznjen korenček, cvetača, brokoli ali na suho razpočena pokovka.
Z veterinarjem se dogovorimo za kontrolna tehtanja, ki so ponavadi na en ali dva meseca. Ob tehtanjih bo po potrebi spremenil režim shujševalnega programa. Pri večini psov traja shujševalna kura več mesecev, sicer pa tako dolgo, da bo dosegel svojo idealno telesno težo. Vsekakor pa hujšanje ne sme potekati prehitro. Ko je hujšanje zaključeno, večina skrbnikov psu še naprej daje dietno, manj kalorično hrano, le da količino malce povečajo.
Če želimo, da naš pes shujša s povsem doma pripravljeno hrani, brez uporabe tovarniško izdelane hrane, bomo morali pripravo obrokov skrbno načrtovati. Recepti za domačo pripravo hrane za hujšanje vključujejo veliko zelenjave in sadja, meso (kot na primer piščančje in ribe) ter manjšo količino žitaric. Poleg doma pripravljene hrane bo pes potreboval tudi poln odmerek prehranskih dopolnil z vsemi potrebnimi vitamini in vlakninami.
Boštjan Vidic, dr. vet. med (izsek prispevka, ki je bil objavljen v reviji Moj pes)
