S prvimi sončnimi žarki pokukajo na plano tudi klopi, ki se prebudijo že v marcu in so v pomladnem času najbolj aktivni do junija. Klopi lahko zagrenijo življenje nam in našim ljubljencem.
Na klopno-prenosljive bolezni se lahko pripravimo tako, da se o njih informiramo in da psa seveda primerno preventivno zaščitimo.
Klopi so, poleg pršic, najmanjši pajkovci. Klop ima več faz razvoja, njegov življenjski cikel traja od dve do tri leta. Iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo, ki ima štiri pare nog, ta pa se preobrazi v odraslega klopa. Pred vsako preobrazbo klop potrebuje krvni obtok, kar pomeni, da v svojem življenjskem ciklu potrebuje vsaj tri različne gostitelje. Pri tem je možno, da se okuži in prenese patogene mikroorganizme na naslednje gostitelje.
Klopi so prenašalci številnih patogenih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij in virusa klopnega meningoencefalitisa. Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5–7 ºC, klopi mirujejo. V našem okolju so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Če je poletje zelo vroče, njihova aktivnost v tem času preneha.
Tako kot pri človeku je tudi pri psih pogostost klopno-prenosljivih bolezni v porastu. Na to vplivajo predvsem globalne podnebne spremembe in večja populacija psov.
Radovan Zajc, dr. vet. med
