Brez dvoma je to eno izmed manj prijetnih početij, ki pa se vašemu psu žal ne zdi tako grozno in nesprejemljivo kot vam. Razlogi, zakaj pes uživa iztrebke so različni in teorij, zakaj do tega pride, je ogromno.
Tovrstno početje ima tudi strokovni izrazi – koprofagija, ki jo strokovnjaki v grobem delijo na vedenjsko ali zdravstveno težavo.
Za nekatere živalske vrste je sicer to zelo značilno in normalno vedenje – med drugim tudi pri doječih psicah, ki blato mladičev pogosto zaužije zato, da v leglu ohranja čistočo. Z lizanjem pa sprošča refleks izločanja blata pri mladičih. Mladiči se tega navadijo in pogosto oponašajo to vedenje, ki sčasoma izzveni – vsaj pri večini, pri nekaterih pa se lahko uživanje lastnih in tujih iztrebkov pojavi med življenjem.
Vedenjski in zdravstveni razlogi
Vedenjskih razlogov za to je mnogo, nezanemarljivi pa niso niti morebitni zdravstveni in prehranski razlogi, ki tičijo za tem. Eden izmed mitov, ki se pogosto pojavlja v zvezi s tem vedenjem, pravi, da psu nekaj manjka, pri čemer se mnogi sklicujejo na prednike psov, volkove, ki so v naravi pojedli plen v celoti, v katerega je bila vključena tudi vsebina črevesja.
Kaj je tisto, kar kljub ‘popolni hrani’ manjka, da psu začnejo dišati lastni iztrebki, pa je odvisno od posameznega psa.
Če je vzrok resnično prehrana psa, lahko pomaga dodajanje probiotikov in prebiotikov, ki bodo pomagali pri ponovni vzpostavitvi črevesne flore. Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da je lahko prav neravnovesje v črevesni flori vzrok za uživanje iztrebkov. Če gre za težavo v prebavnem traktu, so vam lahko v pomoč pri izkoreninjenju tega početja tudi prebavni encimi, ki so posebej zasnovani za pse. Iz domače kuhinje pa si lahko pomagate s kuhanim in pretlačenim korenčkom (zaradi A vitamina), v pomoč pa so vam lahko tudi fermentirana živila (kislo zelje, repa, kefira …) kot odličen vir probiotikov in drugih hranilnih snovi, ki pomagajo ohranjati in vzpostaviti zdravo črevesno floro.
Koprofagija lahko nakazuje tudi na resne zdravstvene težave, zato morate to vedenje natančno spremljati, zlasti če pes tega prej ni počel in se hkrati s tem pojavljajo tudi drugi simptomi: neješčost ali pretirana ješčost, izguba telesne teže, čezmerno uživanje tekočine … Posvetujte se z veterinarjem o morebitnih nadaljnjih preiskavah.
Uživanje iztrebkov boste preprečili z odkritjem vzroka
Z odkritjem vzroka boste odpravili tudi posledico, saj je uživanje naključnih iztrebkov, ki jih pes odkrije na sprehodih, lahko v prvi vrsti problematično predvsem zaradi prenosa patogenih mikroorganizmov, ki v njih so ter seveda zaradi najbolj očitne težave – morebitnih zajedavcev. Če pa sumite, da je vzrok vedenjske narave, se posvetujte s strokovnjakom, ki vas bo znal pravilno usmeriti.
Lena Gregorčič (objavljeno v reviji Moj pes)
