Tujki lahko pridejo v telo skozi naravne odprtine, kot so nos, sapnik, oči, usta …
Če smo prepričani, da lahko tujek odstranimo, ne da bi povzročili življenjsko nevarne okoliščine (krvavitev), potem to storimo. Pri tem gre pogosto za manjše koščke lesa, črepinje ali trnje. Ko tujek odstranimo, rano ustrezno oskrbimo. Velikih tujkov ne odstranjujemo, ampak jih prepustimo veterinarju. Odstranitev bi bila lahko usodna, saj ne vemo, katera tkiva so poškodovana in v kolikšni meri. Lahko se zgodi tudi, da tujek pritiska na večjo krvno žilo in če bi ga izvlekli, bi s tem povzročili močnejšo krvavitev. V tem primeru bi z odstranitvijo tujka naredili več škode kot koristi.
Če je mogoče, tujek fiksiramo (denimo s trikotno ruto) ali s povojem. S tem tujek ohranimo v določenem položaju in preprečimo nadaljnje poškodbe tkiva zaradi premikanja. Seveda je v tem primeru potrebna čim hitrejša veterinarjeva pomoč.
