- Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst let. Vsako slovo od tebe, kadar kam odideš, je zame bolečina. Prosim, premisli dobro o tem, preden me vzameš za svojega.
- Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene.
- Zaupaj mi – od tega živim.
- Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje prijatelje, jaz imam samo tebe.
- Prosim, govori kdaj pa kdaj z mano, čeprav ne razumem tvojih besed, poznam tvoj glas in ta naj bo včasih samo zame.
- Kakorkoli že ravnaš z mano, dobro ali slabo – nikoli ne pozabim !
- Preden me udariš, pomisli na to, da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo zdrobil, vendar tega ne storim.
- Preden me pri delu kregaš, da sem bil slab, len in trmast, pomisli – morda me muči neprimerna prehrana, morda sem bil dolgo na soncu ali pa mi je oslabelo srce.
- Skrbi zame, ko ostarim – tudi ti boš nekoč star.
- Spremljaj me na zadnji poti. Ne reci “tega ne morem gledati” ali ” naj se zgodi v moji odsotnosti”. Veš, s tabo mi je vse veliko lažje.
vir: http://www.dzzz-posavje.org