Bolj ali manj velika skrb vsakogar, ki ima psa, je, da bi njegov ljubljenec nenadoma izginil. Morda zato, ker po daljšem ”izletu” ne bi našel poti domov, ali pa zato, ker bi ga kdo ukradel. Ali smo na takšne dogodke pripravljeni? Ali storimo vse, da bi kaj takšnega lahko preprečili?
1. Svoje podatke javimo veterinarju
Po določilih Zakona o zaščiti živali morajo biti vsi psi mikročipirani še pred oddajo novim skrbnikom, kar pa ne pomeni, da smo lahko brez skrbi. Našega izgubljenega psa so namreč lahko našli in so v zavetišču ali pri veterinarju uspešno razbrali naše podatke. Ampak kaj to pomaga, če smo se preselili in veterinarju nismo posredovali novega naslova, da bi ga vnesel v centralni register psov. Zato moramo vsako spremembo naslova vedno javiti tudi svojemu veterinarju.
Prav je tudi, da veterinar pri vsakem obisku preveri, ali je mikročip pri psu na svojem mestu in ali lahko razbere podatke.
2. Naredite dobro fotografijo!
Povsem razumljivo je, da svojega štirinožca pogosto fotografiramo. Ko naš pes izgine in bi njegovo sliko radi objavili na plakatu ali v spletnih medijih, pa ugotovimo, da nobena ni povsem uporabna.
Zato pozor: psa fotografirajmo od spredaj in s strani, tako, da je fotoaparat v višini psa. Imejmo res dobro in uporabno fotografijo!
3. Varnost pred udobnostjo
Zgodi se, da smo s psom na sprehodu, pa moramo, preden gremo domov, še na hitro skočiti v trgovino. Kam v takšnem trenutku s psom, saj v trgovino z živili ne sme? Na hitro se odločimo, da ga bomo navezali ob drog javne razsvetljave ali pa na stojalo za kolesa. Nevarna lahkomiselnost! Psa lahko kdorkoli brez težav odpelje. V takšnem primeru je zato veliko bolje, da psa odpeljemo domov in gremo potem v trgovino. Če to ni mogoče, pa se vsaj s kakšnim znancem dogovorimo, da za tistih nekaj minut popazi na psa pred trgovino.
4. Preprečimo pobeg
Psi so mojstri za pobege in mnogo preprosteje je pobeg preprečiti, kot pa se soočati s posledicami. Vrtna ograja naj bo dovolj visoka in brez odprtin. Ko gremo zdoma preverimo, ali so vrata trdno zaprta. Sicer pa je najbolje, da ko gremo z doma, pes ni sam na vrtu, ampak ga pustimo v kakšnem primernem prostoru v hiši.
Zelo priporočljivo je tudi, da ima pes na ovratnici obesek, v katerem je naš naslov ali vsaj naša telefonska številka.
5. Govorjenje je srebro, molk pa zlato
Čeprav se radi pohvalimo z razstavnimi ali drugimi uspehi svojega psa, je bolje, da o tem ne razlagamo povsod naokrog. Še zlasti ne o vzrejnih uspehih, razstavnih odličjih ali zelo visoki ceni, ki smo jo plačali za mladiča. S takšnimi podatki namreč lahko spodbudimo kakšnega nepridiprava, da bi nam psa ukradel. Bodite zadržani tudi pri hvaljenju odličij svojega psa prek družabnih omrežij.
