Ko je bil Victor A. Walsh diagnosticiran s sladkorno boleznijo tipa 1, je njegova želja po rekreaciji upadla. Dokler mu ni volje povrnila psička Ellie.
Preden je zbolel, je bil Victor poln življenja in stalno na lovu za različni bolj ali manj adrenalinskimi športi in doživetji. Bolezen mu je povzročila okvaro sluha in težave s hrbtom, zato so njegove fizične sposobnosti zelo upadle. ”Ne pa tudi moja želja po raziskovanju, kar dolgujem predvsem moji novi sopotnici, psički Ellie,” je zapisal Victor, ko je svojo zgodbo predstavil na Dogster.com.
Zapisal je, da sedaj z Ellie potuje manj, toda vidi več, zahvaljujoč njenemu nosu, ki jih vodi vsepovsod, kamor sam gotovo ne bi šel. Pa tudi rešil ju je že Elliejim nos, ko sta se izgubila in je v temi našla pot nazaj: ”Ellie je moj terapevt, njeni čuti pa so neverjetni. Ko mi je dvakrat sladkor v krvi hitro padel brez vsakih predhodnih simptomov in me je Ellie našla kot zombija, je položila tačke v moje roke in me dregala s smrčkom. Vsekakor se je zavedala mojega stanja in me skušala motivirati, da sem vstal in poiskal pomoč. Uspelo ji je.”
Victor zapiše še, da ga je Ellie naučila pomembne lekcije: živi za trenutek. ”Z njo kot vodičko, se vračam k pisanju o naravi. Pa ne pisanju o mladem avanturistu, ki je želel poskusiti vse in še več, toda k počasnemu premikanju in vračanju na vedno ista mesta, ki vsakič odprejo nove svetove.”
Povzeto po Dogster.com