Lajež je eno od naravnih in prirojenih pasjih vedenj. Nekoč je bila pri psih to zelo cenjena lastnost, saj so z laježem opozarjali na morebitne nevarnosti, med preganjanjem divjadi so lovcem sporočali, kje se nahajajo …
Danes je lajež marsikdaj problem. Čeprav so nekatere pasme bolj nagnjene k temu vedenju, je v večini primerov določen razlog, ki je psa v določenem trenutku spodbudil k lajanju.
- Lajanje zaradi strahu
Pogost vzrok laježa je strah. Pes se lahko v določenih okoliščinah počuti neugodno, je prestrašen in želi nevarnost odgnati z lajanjem.
- Varovanje teritorija
Psi ponavadi pričnejo lajati, ko v hišo vstopi neznana oseba ali ko zaslišijo hišni zvonec. To je bila nekoč zelo zaželena lastnost, danes pa je nasprotno.
- Izsiljevanje pozornosti
Še zlasti bolj živahni psi želijo imeti našo pozornost in kaj hitro se naučijo, da jo lahko dobijo z laježem. S tem ko mu to vedenje prepovedujemo, pravzaprav njegovo vedenje potrjujemo, pes je dosegel svoje in je zadovoljen.
- Ločitvena tesnoba
Če pes ne želi biti sam, lahko to začne sporočati z glasnim laježem ali celo s tuljenjem. To je lahko razvada, lahko pa posledica takoimenovane ločitvene tesnobe. Psi z oglašanjem sporočajo, da so osamljeni, se slabo počutijo in želijo imeti družbo.
Ko ugotovimo vzrok, se lahko lotimo odpravljanja neželenega vedenja:
Ignoriranje: naporna tehnika, ki zahteva vztrajnost in doslednost. Pes bo namreč vsak naš odziv na svoje lajanje razumel kot nagrado oz. potrjevanje svojega vedenja.
Odstranjevanje motiva: To metodo uporabljamo pri izredno teritorialnih psih. Vnemo po varovanju teritorija odpravimo tako, da mu onemogočimo pogled na mimoidoče.
Preusmerjanje pozornosti: Manjši psi se pogosto zaradi slabih izkušenj bojijo večjih psov, kar izražajo z lajanjem. Poskusimo z metodo preusmerjanja pozornosti. Ko bo naš kuža zagledal večjega psa, mu ponudimo okusen priboljšek. Na tak način bomo psa naučili, da srečanjem z večjim psom ne pomeni grožnje, ampak nekaj prijetnega.
Odzivanje na ukaz ”Tiho!”: Če želimo psa odvaditi motečega lajanja, ga najprej naučimo, da bo lajal na ukaz. Ko bomo to dosegli, ga pričnemo učiti, da bo na povelje ”Tiho” prenehal z lajanjem. Morda se sliši malce čudno, a deluje.
