Psi strah pokažejo v različnih trenutkih in včasih za ljudi v zelo nerazumljivih situacijah.
Psi občutijo strah, ko se počutijo ogrožene. Vzroki za nastanek strahu so različni. Psi s pomanjkanjem pravilne socializacije bodo bolj verjetno razvili več strahov kot tisti, ki so bili kar se da dobro socializirani. Vendar ni psa, ki ga ne bi bilo nikoli strah. Če se strah stopnjuje oziroma je tako močan, da se psi počutijo zelo ogroženi, lahko pokažejo tudi zobe, renčijo ali celo ugriznejo. V teh primerih že govorimo o napadalnosti iz strahu.
Kakšne signale kaže prestrašen pes?
Psi svoja občutja pokažejo s t.i. miritvenimi signali. Pri prestrašenem psu bomo najverjetneje opazili, da je telo bolj togo, rep je spuščen ali celo spodvihan pod telo, uhlja sta potisnjena nazaj, oči so izbuljene, pes začne sopsti.
Skrbnikovo vedenje marsikdaj strah pri psu še povečuje
Ljudje smo marsikdaj tisti, ki strah pri psih še stopnjujemo oz. poslabšujemo. Pri psu je od samega začetka pomembno, kako se s strahom sooči. Ko pes odreagira prestrašeno, ga mnogi skrbniki začnejo tolažiti, božati, ga vzamejo v naročje ali pa ga skušajo pomiriti na drug način. To je podzavestni človeški odziv, ko želimo nekomu, ki je v stiski, pomagati. Toda pri psih je zadeva precej drugačna. Psi tolažbe ne sprejemajo na enak način kot ljudje. Pomena besed ne razumejo, slišijo pa naš ton. In ton pri tolažbi je umirjen in tih, kar psu pomeni potrditev stanja, v kakršnem je. Tega pa si nikakor ne želimo, saj stanja strahu ne želimo potrjevati, ampak hočemo psu le pomagati, da ga premaga.
Z reakcijami lahko pozitivno vplivamo na psa
Druga napaka je, da skrbniki v določenih okoliščinah postanemo panični. Najbolj očiten primer je, ko se bliža nevihta. Ljudje začnejo panično zapirati okna, pospravljati teraso … Pes vse skupaj opazuje in ugotovi, da je nevihta čas, ko postane njegov človek živčen in nemiren, takšen pa nato v teh okoliščinah postane tudi pes.
K pojavu strahu pri psu lahko torej veliko prispeva človek. Zato je prav, da s svojimi reakcijami skušamo pozitivno vplivati na psa. Tudi če se pes kakšnih situacij boji, se pretvarjajmo, kot da ni nič. Ponudimo mu kakšen slasten priboljšek, njegovo pozornosti skušajmo preusmeriti od vira strahu. Ena izmed zelo učinkovitih tehnik je tudi nasprotno pogojevanje. V tem primeru psu poskušamo spremeniti odnos do določenega predmeta ali situacije.
Avtor: Nuša Pečnik
