Od psov se lahko marsičesa naučimo tudi o sebi oz. o ljudeh, saj smo nenazadnje le del živih bitij na našem planetu, ravnanja in ‘razmišljanja’ še zlasti visoko razvitih sesalcev pa so zelo podobna našim, človeškim.
Pes je bitje, ki vedno kaže svoje pravo razpoloženje, hlinjenje in pretvarjanje v človeškem smislu mu je tuje. Ne mara ljudi, ki oddajajo negativno energijo in jim to tudi pokaže. Po drugi strani pa z ljubeznivostjo in naklonjenostjo sporoča tudi, da so mu všeč ljudje, ki oddajajo pozitivna čustva. Izogiba se ljudem z nervoznimi kretnjami, prav tako ne prenese oz. ne zna razumeti nedoslednosti in nepredvidljivosti. Vse, česar ne marajo psi, ponavadi tudi nam ljudem ni všeč, le da se tega ne zavedamo, ampak ponavadi le čutimo – eni bolj, drugi manj.
Pes je mojster sporazumevanja s pomočjo energije, saj jo zelo tankočutno zaznava in se nanjo odziva, ljudem pa je postal takšen način sporazumevanja bolj ali manj tuj in se ga premalo zavedamo ali pa se ga sploh ne. Pes lahko torej s pomočjo energije, ki jo oddajamo ljudje, zaznava naše razpoloženje in se temu primerno odziva.
(Jože Vidic v knjigi Pes, nov družinski član)
