Današnji pes je vrsta živali, ki se je sposobna izredno dobro prilagajati različnim življenjskim razmeram.
Sibirski haski je iz vlečnega psa mrzlih zim Inuitov prišel povsod po svetu, tudi v vroča področja Avstralije in nebotičnike New Yorka in Tokia. Zanimivo, kako dobro se prilagodijo tako različnim okoljem, v katerih včasih celo blestijo.
Človek ima na vedenje psa velik vpliv. Danes denimo veliko psov živi v majhnem stanovanju skupaj z enim človekom. Ni presenetljivo, da takšen pes razvije celo vrsto neželenih vedenj, ko lastnik odide v službo, na potovanje … Pes je v prvi vrsti socialno bitje, zato bi v konkretnem primeru ob odsotnosti lastnika vedenjske težave izboljšala že menjava okolja, družba z vrstniki, tudi odhod v pasji hotel – vse to je dobra popestritev sicer osamljenega časa, ko lastnika ni doma.
Konflikt, ki je prisoten iz dneva v dan in zelo vpliva na vedenja psa, je nekonsistentno vedenje človeka pri izkazovanju naklonjenosti, gest in pravil. Vsi lastniki smo krivi tega, ko enkrat želimo, da pes skače po nas in nas veselo pozdravi, spet drugič nam je popolnoma odveč. Vse interakcije, tako pozitivne kot negativne, imajo lahko posledice na vedenje psa. Ko nam pes ukrade hrano in mi veselo stečemo za njim, je to lahko v nekaterih primerih nagrajujoče za enega psa, za drugega to lahko pomeni kazen.
Se kosmatinec v našem domu dobro počuti?
Ne samo naše vedenje, tudi vse bolj moderna infrastruktura, oprema našega doma lahko vpliva na vedenje. Drseča, lepo spolirana tla, po katerih pes težko hodi, ostri robovi, kjer se lahko poškoduje in preveč čisto dišeče okolje, ki spremeni njegov način zaznavanja okolja ravno tako lahko vplivajo na življenje psa.
Le redko pomislimo tudi na vse svoje elektronske, magnetne naprave, ki sevajo tako ali drugače. Ljudje mogoče res ne zaznamo vseh zvokov, valovanj in vsega, kar nas obdaja v našem domu, a to še ne pomeni, da naši kosmatinci tega ne zmorejo. Za pse, ki imajo izredno občutljiv sluh, je lahko bivanje znotraj hiše včasih tudi neprijetno in vznemirjajoče. Ljudje, ki težijo k preveč čistemu okolju, v določeni meri tudi preprečujejo normalno vedenje in vzpostavljanje pravega kontakta med psom in človekom. Pes, ki ni deležen pravega čohanja zato, ker se lastnik boji odvečnih dlak na parketu, vsekakor ne bo doživel enakih čustev in razvil enakih vedenjskih vzorcev kot pes, ki je tega deležen v polni meri, ne glede na to, koliko dlak bo treba za tem posesati.
